Najlažje je pa kritizirat... in to bom tudi počel :)

Ponavadi se spodobi, da v prvi objavi napišemo, zakaj smo se sploh odločili za pisanje bloga, pa da se predstaviš ali pa razložiš zakaj se niti pod razno ne misliš predstaviti pa take fore. Ideja ali pa boljše rečeno potreba po telem blogu se je porodila ob prebiranju slovenskih blogov pa še ob čem.

Zakaj tale blog?

Ob branju slovenskih blogov se kmalu iz množice objav začne luščiti neka slika ali presek pisanja slovenskih blogerjev. In med temami, lajtmotivi, navdihi in stili pisanja se mi zdi, da je skoraj najbolj popularno pritoževanje in kritiziranje. Manj je tiste ustvarjalne kreativnosti, ustvarjanje novega, podajanje informacij..ali pa je vsaj manj opaženo. Precej bolj je popularno nerganje, pritoževanje, šimfanje, kritiziranje, predlaganje kako bi lahko bilo in zakaj kaj ni tako, kaj bi lahko nekdo (seveda ne pisec) naredil, izboljšal... kdo je budala, idiot, kmet, kreten, kdo nima pojma, kdo je kaj naredil narobe, kdo je čudak... ja, kritizirat je res najlažje. Precej težje je kaj pametnega naredit. In ker svojo ustvarjalnost sproščam drugje, na drugih blogih in preko drugih medijev in dejavnosti je potem tu še tale blog :).

Lahko bi temu rekli tudi ventil slovenskega naroda oz. vsaj blogerjev. Mogoče je pa zato med slovenskimi blogerji kak samomor manj ali pa malo manj živčnosti na cesti... ko se spihaš takole na netu.

Pa še simpl je.

To je to.

Aja, pa da bo blog v skladu s presekom slovenskih blogov, se seveda ne mislim skoncentrirati samo na kritiziranje ampak tudi na to kaj sem jedel, kateri gadget sem si kupil in vse sorta ostale bedarije, ki naredijo blog tako zmeden, da se ne da v enem stavku povedati o čem blog pravzaprav je.

S tem kršim eno glavnih pravil bloganja, sam pri tem blogu me prav boli.