O Rasizmu

Da še Zmrda pristavi svojih 5c na račun Boruta Pahorja in rasizma. V bistvu se niti nebi spuščal v izjavo Boruta Pahorja, ker nimam pojma zakaj, kako in iz kakšnega mišljenja in zgodovinskega ozadja je Borut rekel kar je rekel. Rad bi predvsem skritiziral sodobno zapohano politično korektno definicijo rasizma.

Le ta označi za rasizem vse kar diši na kakršnokoli omenjanje manjšin, deprilivigiranih, tujcev, alternativcev itd... Kar seveda ni res. Treba je ločiti rasizem in realizem. Seveda je od daleč, za tiste, ki nimajo stika z realnostjo, ampak sedijo na svojih rokah v teoretično demagoško akademskih sferah oboje isto. Če skozi dim filozofiranja nimaš stika z realnostjo seveda ne moreš vedeti kaj je realizem in ne vidiš razlike med obema pojmoma. Kot o konju in štetju njegovih zob.

V realnih konkretnih situacijah pa se je treba čisto racionalno odločiti ob upoštevanju konkretnih realnih posledic, ki jih neka odločitev ima. Sam sem sigurno proti kakršnikoli diskriminaciji kogarkoli na osebni ravni. To je preprosto bedarija, ki ne reši ničesar. Ko se gremo sistemske rešitve smo pa slovenci vedno bolj zapohani od papeža in ne znamo pomisliti nase. Da nas le nebi kdo drug še bolj zadimljen na svojih rokah v teoretično demagoško akademskih sferah sedeč osebek iz tujine slučajno označil za rasiste. Ali da kaj pač ne delamo OK. Že sam strah pred tem povzroča da smo bolj papžeki od papeža. Pa da ne bom tudi sam samo dimil recimo nekaj konkretnih primerov:

1. Romi na Dolenjskem. Domačini vedno rečejo kako lahko je filozofirati iz Ljubljane, naj se preselijo Ljubljančani dol in imajo za soseda nekoga, ki ne upošteva zakonov, krade, se vozi z neregistriranim avtom, izsiljuje okolico ipd. To je super primer trka realizma v filozofsko nakladanje. Ampak tako zadevo je treba reševati realno, ne pa s tem da se domačine označi za rasiste.

2. Ali pa multikulturnost v državi. Dejstvo je, da imajo države, ki so zelo multikulturne težave in napetosti med raličnimi kulturami. V Evropi recimo Francija in Nizozemska. To je dejstvo, to je realno stanje.

Nobeno sklicevanje na lepši boljši svet h kateremu je treba stremeti tega dejanskega stanja ne bo spremenilo, ker tako družba deluje, to je naravni proces sestavljanja tisočev majhnih osebnih interesov iz različnih okolji v enoto. Seveda se ni treba s tem sprijazniti in zadovoljiti. Seveda je treba načrtovati za boljši jutri. Ampak ne na račun zanikanja realnosti tukaj, danes. Ker na koncu, ko te realnost ujame, jo kasiraš z obrestmi.

Tole niti ni vezano strogo na rasizem, to se nanaša na karkoli kar se tiče regulacije delovanja neke družbe. Kot sem razložil že v prejšnji objavi...

O Državi Sloveniji, Politični Ureditvi In Ljudeh Nasploh

Že dalj časa razmišljam tej naši ljubi državi Sloveniji in njeni politiki. Zdi se, da gre vse narobe, da se korupcija in klientelizem zajedata v vse kar se v naši državi dogaja. Govori se o Sloveniji dveh nivojev, kjer za ene veljajo druga pravila kot za ostale. O mastnih provizijah, dogovorjenih poslih in po meri narejenih razpisih. Moj namen ni polemizirati ali je to res ali ne, ker tu niti ni dileme. Bom kasneje razložil zakaj. Moj namen je predstaviti enostavno rešitev, ki verjetno marsikomu ne bo všeč in se bo težko sprijaznil z njo. Ampak dejstvo je, da najbolj delujejo rešitve, ki upoštevajo dejansko stanje in ne nekega imaginarnega filozofskega stanja k kateremu naj bi človeštvo težilo. Realnost se da zanikati precej časa, ampak na koncu nas vedno ujame. Rešitev ni seveda nič novega...

...tako ljudje delujemo. To nam je v naravi. Vsaka regulacija družbe bi se morala najprej vprašati kaj je dejansko stanje. Zakaj so zadeve takšne kot so. Kaj je bistvo, kaj je tisto kar ljudi žene da se obnašajo tako kot se obnašajo. Šele ko to ugotovimo se lahko lotimo regulacije in sprejemanja zakonov. Najbolj bodo uspešni tisti, ki bodo naravno težnjo ljudi uporabili v svoj prid. Ki bodo naravni razvoj in gibanje zadev, človeških dejanj usmerili v cilj, ki ni v nasprotju z zakonitostmi družbe. Seveda tu ne govorim o tistih filozofskih zakonitostih, ki jih razni misleci radi izpostavljajo. Če odpremo vse zapore bodo šli vsi lopovi, ki so v njih ven in ne obratno, lopovi, ki so zunaj vanje. Ob sprejetju regulacije, ki nasprotuje naravnim zakonom človeštva se zgodil, da ljudje najdejo načine, kako to zaobiti in da so potrebni veliki napori, da se reguloacija upošteva. Oziroma, da se iznajdljivi, bolj povezani, bolj pogumni izmuznejo regulaciji, navadni ubogljivi državljani pa jo upoštevamo. In imamo takoj dve ravni.

..in kaj je dejansko stanje, ko pride do klientelizma? Ljudje smo socialna bitja, imamo prijatelje, imamo lastne interese... Da postavimo prijatelje in znance pred tujce nam je v naravi. Halo?! Seveda bom za posel rekel svojemu kolegu in ne nekomu, ki ga ne poznam. Halo, seveda bom prijatelju zrihtal, naredil uslugo, če mu jo lahko, nekomu, ki ga ne poznam pa ne. Seveda mi bo stanovanje prebelil Miha s katerim sva bila sošolca v osnovni, seveda bom avto kupil pri Matjažu, s katerim sva bila skupaj v srednji šoli, seveda se bom za borzne nasvete obrnil na Mateja... A je to narobe ali ne spet ni vprašanje, to je dejansko stanje. To stanje ni nič drugačno v državnem sektorju in v politiki kot v privatnem sektorju. Zakaj bi bilo, saj v obeh sektorjih nastopamo isti ljudje. Z eno pomembno razliko. S čigavim kurcem kdo opleta po koprivah. Celoten državni proračun, ves ves ves ves denar, ki je v njem je tam zato, ker smo ga tja plačali davkoplačevalci. Ta denar ni v lasti tistih, ki z njim upravljajo, njim ta denar ne prinese neposrednih koristi saj si z njim ne morejo osebno pomagati. Medtem, ko je denar v zasebnem sektorju točno v lasti tistih, ki z njim upravljajo. Kaj mi preprečuje, da mi Miha vseeno ne bo belil stanovanja? Samo to, da je mogoče 2x dražji kot Peter, ki ga prvič vidim. Da bom kupil avto pri Simonu in ne Matjažu? Samo to, da mi da Simon več popusta. V javnem sektorju pa ta varovalka odpade, ker denar dejansko "ni od nikogar". Z vidika denarja je dejansko vseeno ali dobi posel Simon ali Matjaž, zato je važno samo še kdo koga pozna. Šele tu pride do situacije, ko lahko z uslugo Matjažu od njega pridobimo protiuslugo v obliki XY. Ta protiusluga pa ni več neka imaginarna stvar ampak imam jaz od nje konkretne osebne koristi. Ali je to narobe? To je naravno stanje! Šele ko se bomo tega zavedli, bomo lahko poiskali ustrezno rešitev. Ali mislite, da tisti, ki dopoldan pripravljajo prirejene javne razpise popoldan kupujejo kruh tam kje je dražji ali tam kjer je cenejši? Verjetno tam kjer dobijo največ za svoj denar. Zakaj se to ne dogaja dopoldan? Ker denar ne gre iz njihovega žepa. Takrat lahko na plano pridejo tudi druge prioritete kot razna bolj ali manj bizarna filozofska prepričanja, scanje proti vetru iin spreminjanje sveta.

OK, seveda se tega ne da posplošiti na vse ljudi. Veliko ljudi v določenem položaju pač ne pozna nikogar, katermu bi lahko koristili ali pa je pravičnost premaga osebne interese. Veliko je odvisno tudi od kulture okolja in delovanja pravne države. Ampak še vedno je neke vrste korupcija naravno stanje. Ne govorim o vseh vrstah korupcija ampak le o zgoraj opisanem primeru. In kaj sedaj? Normalen odziv v Sloveniji je še več regulacije, kontrole, nadzora, novi zakoni v borbi propti temu pojavi, ki pa istočasno nastajajo v okolju, kjer je naravno stanje takšno kot sem ga opsal in kaj pride ven je že v osnovi vprašanje... da ne gremo naprej...

...pri nas obstaja prepričanje, da je država odgovorna za skoraj vse kar se v naši deželi dogaja. Poplave, potrese, zemeljske in snežne plazove, socialne težave ljudi, tv spored, medije, kolesarske čelade, vsebino polic v trgovinah... seznam je neskončen. Politika se te odgovornosti niti ne otepa, ker več kot je stvari za regulirati, bolj je politika potrebna, da debatira, se prepira, sprejema zakone, ustanavlja agencije in nadzornike, da regulira in se vtika v še en dodaten kos našega življenja. Ta občutek spodbujejo tudi mediji. Kolikokrat preberemo novice v smislu... zgodilo se je to in to, država pa nič. In to v situacijah, kjer država niti približno ni pristojna za reševanje zadev. Predvidevam, da je to velik ostanek nađega prejšnjega režima kjer je bila država res tista mati, ki je poskrbela za vse in si lahko vso lastno odgovornost preložil nanjo. Če nisi imel pravic, zakaj bi imel odgovornost.

Kaj je torej rešitev? Enostavna, najbolj enostavna od vseh je, da se državo na čim več področjih odrine čim dlje od vreče denarja, ki ni od nikogar. In da je ta vreča čim manjša. Da ima država čim manj pristojnosti in da skrbi res samo za področja, kjer ni mogoče, da zanje skrbimo sami. Naravnega stanja ne bomo mogli spremeniti, lahko pa naredimo tako, da do situacije, ko se zadeva "naravno" odvije čim manjkrat pride. Da če hočemo opletati po kopriva moramo v roe vzeti svojega. Da je država čim manjkrat v poziciji, da odloča, da razporeja naš denar. Seveda ima ta rešitev za masikoga neoliberalen prizvok :) ampak povem vam, takšno je naravno stanje.