Po Treh Letih Krize: Kam Se Vam Tako Mudi?

Kriza v Sloveniji je zakorakala v 4. leto in ves ta čas imamo občutek, da stopicamo na mestu. Z novo vlado so se stvari končno začele dogajati. Ne glede na to ali se z ukrepi strinjate ali ne je razlika mislim da - očitna. Končno nekaj si mislim in verjetno tudi mnogo drugih. A sindikati in opozicija očitata - kam se kar naenkrat tako mudi. WTF?! :) Seriously? Kam se mudi? Zakaj bi varčevali letos, dajmo raje drugo leto in se letos še malo pogovarjajmo? Tudi če situacija ne bi bila resna mislim, da naša politika ne potrebuje vzpodbude za delovanje v nasprotju s starim slovenskim pregovorom - kar lahko storiš danes ne prelagaj na jutri. Jao.

Edina pozitivna točka zadnjih Pogledov Slovenije je po moje dejstvo, da so se vsi za mizo zavedali, da na leto zagonimo 2mia € več kot jih zaslužimo in da je potrebno glede tega nekaj narediti. Še ne dolgo nazaj je bilo precej govora tudi o tem, da nismo prekomerno zadolženi in da ni panike. Sicer pa nekaj mojih pogledov na Poglede.

1. Vizjak in Žerjav nista ravno dobra govorca. Oz nista dovolj dobro ekonomsko in podatkovno podkovana za takole debato. Upam, da sta podobna Križaniču (OMFG:)) in bolje delata kot govorita hehe. Žerjav vse igra na neko čustveno noto, ki hitro postane zlajnana. "Joj, jaz ne morem verjet kaj vi govorite..." Na demagogijo je potrebno odgovoriti s konkretnimi podatki, raziskavami in analizami. Verjetno bi kak Šušteršič z vsem tem z lahkoto postregel ampak upam da ima pomembnejše delo :).

2. Medsebojno obtoževanje za nazaj nam prav nič ne pomaga. Vsi bi lahko rekli to in to smo zajebal, OK, situacija je taka, gremo dalje. Kaj sedaj?

3. Demagogija. Kriza se lomi na hrbtih revnih, revni bodo revnejši - bogati bodo bogatejši. Take populistične izjave so super za zminirati katerokoli reformo in za zrevoltirati množice. Kratek stavek, ki je lahko odgovor na karkoli. Tudi na 10 minutno dokazovanje, da to ni res. Nekako tako kot tista v vrtcu: "To si ti, kaj sem pa jaz?"

4. Zastopnik SD je imel na listu zapisan prihranek s pokojninsko reformo cca 240mio€. WTF? Čisto vsi analitiki in ekonomisti do sedaj so povedali, da bi bil v prvih letih po sprejemu reforme njen učinek komaj kakšnih 15mio€.

5. Drugi. Ko pride vrsta na varčevanje so vsi nekako za in ga razumejo, samo varčevati bi bilo treba pri drugih.  Ker smo vsi za nekoga drugi seveda varčevanje pri drugih ni mogoče. Ne razumem niti od kje varčevanju ta negativen prizvok, ki se mu ga poskuša prilepiti. Varčnost in skromnost je bila vedno lepa lastnost Slovencev :).

6. Določene pravice, ki se ukinjajo in vodijo v razkroj socialne države, so bile uvedene kot predvolilni bombončki v letu 2008. Torej smo imeli ves ta čas do leta 2008 razkrojeno socialno državo? No potem smo nanjo itak že navajeni...

7. Dvig DDV vs. varčevanje. Mi tu ne rabimo nekega govorjenja na pamet in odkrivanja tople vode zgolj zato, da se določena stranka diferencira od ostalih in kaže neko svojo pot. Če so mednarodne raziskave ugotovile, da je varčevanje bolj učinkovito kot dvig DDV-ja je to pač tako. Nismo ne prvi in ne zadnji, ki se nam to dogaja. Si pa verjetno mislimo da smo specifični in da je pri nas drugače. Če so pokazale obratno pač naredimo obratno.

8. Rast vs. varčevanje. Mi tu in zdaj porabimo 2mia € preveč. Danes, medtem ko se tam pogovarjajo in medtem ko jaz to pišem. Reševanje tega z negotovo rastjo v prihodnosti se sliši všečno ampak precej za lase privlečeno. Rast lahko je ali pa je ni. In ko je ne bo se bomo spet pogovarjali kdo je kriv da je ni bilo in katere ukrepe bi bilo potrebno uvesti pa se jih ni. Če pa zapraviš manj se to pozna takoj tukaj in sedaj.

V glavnem...nimam dobrega občutka, da se bo kaj konkretno spremenilo. Bolj imam občutek da bo varčevanje zvodenelo in da bodo šle stvari naprej več ali manj po starem z nekaj kozmetičnimi popravki. Konec koncev ukrepe izvajajo politiki, ki bi bili radi spet izvoljeni. Rabimo junaka, ki je pripravljen žrtvovat svojo politično kariero za dobro države in narediti kar je potrebno ne glede na posledice. Niti ni nujno, da bo narod to sprejel kot slabo. Ampak vseeno nekako dvomim da se bo to zgodilo. MOČNO upam da se motim.

O Solidarnosti Ali Kaj Je Pravično?

Ali se v osnovi strinjamo, da je pravično, da za vse veljajo enaki pogoji? Brez izjem, posebnih primerov, lukenj za tiste, ki se znajdejo... ampak preprosto za vse od prvega do zadnjega isto. Oziroma - da je to najbolj fer do vseh?

Ker je že nekaj časa veliko govora o socialni državi in solidarnosti ter propadu let teh dveh... se mi vedno bolj dozdeva, da je večina ljudi izgubila percepcijo kaj se tu pravzaprav dogaja. Socialna država se financira na račun solidarnosti tistih, ki imajo več, s tistimi, ki imajo manj. Gre za prerazdeljevanje preko pobiranja davkov od tistih, ki imajo, k tistim, ki nimajo. No to je osnova. Pa se vrnimo s temi davki k pravičnosti in temu, da smo vsi enaki.

1. Popolna pravičnost bi bila da bi vsi plačali enako davka. Ne relativno enako ampak absolutno enako. Vsak državljan bi plačal vsak mesec recimo 300€ davka. Zakaj? Ker ne glede na višino plačanih davkov vsi enako koristimo usluge države. Če jih koristimo enako, jih plačajmo enako.

2. Prva stopnja solidarnosti je, da se davek plačuje relativno enako in ne absolutno enako. Torej v odstotkih. Vsi plačajo 20% ampak tisti, ki ima/zasluži več potem absolutno plača seveda več. Lahko tudi precej več. To je ta zloglasna enotna davčna stopnja.

3. Druga stopnja solidarnosti pa je, da tisti, ki ima več, tudi relativno plača več. Torej, ne samo da plača absolutno več davka, ampak je tudi njegov odstotek obdavčenja višji.

Propad solidarnosti je samo popolna pravičnost. Zanimivo, ne? Kakšna je alternativa propadu solidarnosti - pravičnost :). Solidarnost ni pravična. Ampak jebi ga, solidarnost nam predstavlja neko varnostno mrežo na katero se ujamejo vsi, ki jim ne uspe. Tudi tisti, ki jim gre trenutno dobro. Nikoli ne veš kaj prinese prihodnost. In smo pripravljeni za to varnost in za dobro družbe kot celote tisti, ki imajo več, prispevati več. Rad bi samo pokazal, da to ni samoumevno, ali pa se vam zdi da je? Ker ta solidarnost ni prostovoljna ampak je prisilna. Torej družba kot celota tistim, ki imajo več, vzame več brez da bi te vprašala kaj si o tem mislijo oz koliko so pripravljeni dati. Če je tistih, ki imajo manj večina, lahko vedno izglasujejo, da se vzame še več. Kje je tu meja se sprašujem? Ne gre samo za propad socialne države. To je ena stran. Druga stran je pa konfiskacija imetja tistih na drugem koncu palice.

Nebi zdaj načenjal debate o tem, da so verjetno tisti, ki služijo več, bolj verjetno gonilna sila razvoja države kot tisti, ki služijo manj. Gre za filozofsko vprašanje kako se "nepravičen" prisilni odvzem premoženja vklopi v svobodno in pravično družbo.

PS: Prosim, da v to recimo "teoretsko" razmišljanje ne mešate tajkunov, lopovov in pač vseh, ki imajo, pa so to pridobili na nepošten način. Gre se za princip in ne za deviacije, ki bi morale končati na sodišču...