O Solidarnosti Ali Kaj Je Pravično?

Ali se v osnovi strinjamo, da je pravično, da za vse veljajo enaki pogoji? Brez izjem, posebnih primerov, lukenj za tiste, ki se znajdejo... ampak preprosto za vse od prvega do zadnjega isto. Oziroma - da je to najbolj fer do vseh?

Ker je že nekaj časa veliko govora o socialni državi in solidarnosti ter propadu let teh dveh... se mi vedno bolj dozdeva, da je večina ljudi izgubila percepcijo kaj se tu pravzaprav dogaja. Socialna država se financira na račun solidarnosti tistih, ki imajo več, s tistimi, ki imajo manj. Gre za prerazdeljevanje preko pobiranja davkov od tistih, ki imajo, k tistim, ki nimajo. No to je osnova. Pa se vrnimo s temi davki k pravičnosti in temu, da smo vsi enaki.

1. Popolna pravičnost bi bila da bi vsi plačali enako davka. Ne relativno enako ampak absolutno enako. Vsak državljan bi plačal vsak mesec recimo 300€ davka. Zakaj? Ker ne glede na višino plačanih davkov vsi enako koristimo usluge države. Če jih koristimo enako, jih plačajmo enako.

2. Prva stopnja solidarnosti je, da se davek plačuje relativno enako in ne absolutno enako. Torej v odstotkih. Vsi plačajo 20% ampak tisti, ki ima/zasluži več potem absolutno plača seveda več. Lahko tudi precej več. To je ta zloglasna enotna davčna stopnja.

3. Druga stopnja solidarnosti pa je, da tisti, ki ima več, tudi relativno plača več. Torej, ne samo da plača absolutno več davka, ampak je tudi njegov odstotek obdavčenja višji.

Propad solidarnosti je samo popolna pravičnost. Zanimivo, ne? Kakšna je alternativa propadu solidarnosti - pravičnost :). Solidarnost ni pravična. Ampak jebi ga, solidarnost nam predstavlja neko varnostno mrežo na katero se ujamejo vsi, ki jim ne uspe. Tudi tisti, ki jim gre trenutno dobro. Nikoli ne veš kaj prinese prihodnost. In smo pripravljeni za to varnost in za dobro družbe kot celote tisti, ki imajo več, prispevati več. Rad bi samo pokazal, da to ni samoumevno, ali pa se vam zdi da je? Ker ta solidarnost ni prostovoljna ampak je prisilna. Torej družba kot celota tistim, ki imajo več, vzame več brez da bi te vprašala kaj si o tem mislijo oz koliko so pripravljeni dati. Če je tistih, ki imajo manj večina, lahko vedno izglasujejo, da se vzame še več. Kje je tu meja se sprašujem? Ne gre samo za propad socialne države. To je ena stran. Druga stran je pa konfiskacija imetja tistih na drugem koncu palice.

Nebi zdaj načenjal debate o tem, da so verjetno tisti, ki služijo več, bolj verjetno gonilna sila razvoja države kot tisti, ki služijo manj. Gre za filozofsko vprašanje kako se "nepravičen" prisilni odvzem premoženja vklopi v svobodno in pravično družbo.

PS: Prosim, da v to recimo "teoretsko" razmišljanje ne mešate tajkunov, lopovov in pač vseh, ki imajo, pa so to pridobili na nepošten način. Gre se za princip in ne za deviacije, ki bi morale končati na sodišču...