Demonstracije Pred Borzo

Slovenska borza je v k.... in slovenski borzniki lahko med dolgočasenjem, ko se na borzi nič ne dogaja, ogledujejo tale graf gibanja slovenskega borznega indeksa. Na slovenski borzi se dnevno sklene za par mio poslov in celo kapitalizacijo borze torej čisto vse delnice na voljo na borzi po borzni ceni bi lahko recimo Apple kupiš s kešom, ki ga ima trenutno na računu, pa še dosti bi mu ostalo.

Slovenska borza je taka tema, da se slovenska podjetja odločajo izdajati delnice na tujih borzah.

Krivci za nastalo finančno situacijo v Sloveniji so banke. Tajkuni so zavohali priložnost in tvegali.Ampak kateri bankir pri zdravi pameti, bi jim dal kredit. Kredit na dobro ime? Kredit na verižno kupovanje delnic? Kateri? Bankir, ki ga vedno kadar zajebe dokapitalizira država. Bankir, ki dela v banki v državni lasti in je zato pod vplivom nasvetov politike koga kreditirati in koga ne in se namesto strokovno odloča politično.

Tako da res ne vem zakaj se demonstrira pred borzo...

Zakaj Je V Sloveniji Zelo Težko Kaj Spremeniti? (razlaga)

We Are Fucked pomislim vsakič, ko začnem razmišljat, kaj je sploh problem Slovenije na področju države. Obstajata dva razloga, zakaj je pri nas (in tudi povsod drugje) tako kot je in oba se med seboj na našo žalost lepo dopolnjujeta. Kot self fulfilling prophecy -prerokba, ki uresničuje samo sebe.

Najprej kaj sta ta dva razloga? Prvi razlog je odnos ljudi do skupne lastnine, drugi tazlog je, da je stvarem v naravi, da se širijo in rastejo. Preden razložim kaj mislim s posamezno stvarjo še to - po moje je tako povsod, ker to je naravno stanje sistema oz. stanje h kateremu teži. Za različne odtenke in nianse poskrbi zgodovina, tradicij in morala posameznega naroda. In ker pri nas te tradicije ni...smo še toliko na slabšem.

1. Skupna Skleda
Money makes the world go around. V državnem proračunu Republike Slovenije se na leto nabere cca. dobrih 8 milijard evrov. Tistim, ki odločajo, kaj se bo s tem denarjem zgodilo, za teh 8 milijard ni treba prav dosti garati. Že v bolj normalni situaciji, ko recimo deset prijateljev da vsak po 100€ v skupno denarnico, da bodo imeli za skupne stroške med potovanjem, se teh 1000€ porabi precej bolj brezskrbno. Problem skupnega. Če pa v to gromozansko vrečo 8 milijard nisi niti prispeval, je ta denar še bolj imaginaren. Torej ni tiste skrbi, varčnosti oz. osebnega interesa za šparanje, ki je tako naravna za našo lastno denarnico. Ker, če ne drugega, od tega varčevanja nimamo nič. Pa o tem sem že pisal... povsem naravno je, da s tujim denarjem ljudje ne ravnamo varčno ampak se z njim celo poskusimo okoristiti. Speljati razpis na mlin prijatelju, podeliti subvencije znancu, podpreti nam bližnjo interesno skupino in tako naprej in tako dalje. To je naravno stanje stvari, naravno dogajanje v družbi. Ne pomaga, če si zatiskamo oči in mislimo da to ni res. Kaj se da tu sploh storiti? Edina rešitev je, da se državo omeji na čim manjši peskovnik. Da je malha denarja s katerim razpolaga čim manjša. Da jo izključimo iz vseh stvari, kjer ni nujno potrebna. Naj se igra v svojem čim manjšem vrtičku in pač vzamemo v zakup, da se v njem ne igra vedno po pravilih ampak da zmagujejo veze, poznanstva in interesi ampak vsaj ta vrtiček naj bo čim manjši.

Ampak zakaj se to ne bo zgodilo oz. zakaj je zelo zelo malo verjetno, da bi se to zgodilo? Zaradi razloga številka dve.

2. Naravna Smer Je Rast In Ekspanzija
Vesolje se širi :). Živa bitja v naravi težijo z širitvi. Čim večja populacija, čim več potomcev, čim boljši pogoji zanje, čim več moči. Tako je pri živalih in tako je pri človeku, kjer pa so stvari še toliko bolj kompleksne in zakamuflirane. Torej politika. Politika z regulacijo, predpisovanjem, prepovedovanjem, določanje, postavljanjem pogojev, meril, standardov, zahtev... ne počne nič drugega kot jemlje moč odločanja iz rok ljudi in jo daje v svoje roke - veča svojo moč. Več stvari kot nadzira in regulira, večjo moč ima. Več stvari kot nadzira in predpisuje, bolj je pomembna, bolj opravičuje svoj obstoj, več ima dela, bolj se lahko širi. To je pravzaprav njena služba. Kako bi izgledalo, če nebi sprejeli nobenega novega zakona. Kot da nič ne delajo seveda. Zato je politiki zelo zelo zelo zelo redko v interesu, da bi se krčila, poenostavljala, sproščala pogoje in se ne vmešavala. Ker s tem izgublja in razdaja svojo moč.

Zato je pričakovati, da se bo država sama omejila na nek majhen vrtiček in vse ostalo prepustila ljudem, zasebnikom, iluzorno. In zato smo precej fucked. Žal :).

Revni Bodo Revnejši, Bogati Bodo Bogatejši

Hm. Tale stavek "Revni bodo revnejši, bogati bodo bogatejši" zadnje čase pogosto slišimo kot argument nasprotnikov kakšnega novega zakona, reforme. Je tako splošen in populističen, da mu je težko oporekati in če se ga dostikrat ponovi, se z njim lahko poljubno zbija karkoli. Radi ga uporabljajo predvsem sindikati. Ob tem imam občutek, da se Slovenci še vedno ne zavedamo realnega stanja. Da v nas še vedno obstaja neko prepričanje, da je količina denarja, bogatstva, količina ustvarjenega neomejena, samo razporediti jo je potrebno pravilno. Da ni problem v ustvarjanju ampak v razdeljevanju ustvarjenega.

Podobno prepričanje se pogosto zasledi v komentarjih na razne novice in mnenja. "Če bi pobrali denar ta bogatim bi bilo dovolj za vse...". Zato me izredno zanima koliko imajo dejansko denarja "bogati" in ali bi če bi jim vse pobrali dejansko imeli kaj od tega.

Zato se najprej vprašam - kdo so ti bogati. Po menju naše davčne zakonodaje in naše dohodninske lestvice si bogat in padeš v najvišji dohodninski razred z vsem kar v letu zaslužiš nad 15.268,77 evri. To pomeni nad 1.272 mesečno. Kdo ima tu koga za norca? Pred kratkim smo v Financah videli primerjavo kdaj v najvišji razred padejo prebivalci nekaterih ostalih evropskih držav. Zneski so do 10x... DESETKRAT višji. Verjamem da si bogat z 100.000€ letno, z 15.000 pač ne. Dvomim tudi, da so ti "bogataši" z 1.200 evri mesečno mišljeni, ko se govori, da bodo bogati bogatejši in revni revnejši. Od 1.200€ mesečno lahko povem da ne ostane prav dosti za pobrat in razdeliti med revne.

Kdo potem? Druga moja ideja je lestvica 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje je v krizi precej padlo ampak takole na uč, brez da bi se spravil seštevat s kalkulatorjem, bi seštevek prvih 100 najbogatejših nanesel nekje v rangu med 1.5 in 2 milijardama evrov. Če bi jim pobrali vse in to razdelili med ostale Slovence bi vsak dobil tam max 1000€. Ni ravno neka dolgoročna rešitev eh? Poleg tega smo se ravno za toliko ravnokar na novo zadolžili pa ne vem kje se revnim to kaj pozna?

Torej nekako ni...nikjer ni tistih odrešilnih ogromnih zalog, ki čakajo da se jih bolj pravično razdeli. No..verjetno jih je nekaj še na švicarskih računih, na Kajmanskih otokih, na Nizozemskem, Cipru in še kje. Ampak a razumete kaj hočem povedati :)?

Poleg tega imam občutek, da je naslovni stavek... oziroma da so ljudje naperjeni bolj proti tistim bogatim, ki so to postali na razne nečedne načine. In ne proti že čisto zlizanim, ko jih toliko omenjano v takih primerih, Akrapoviču in Boscarolu. Ker teh tako imenovanih tajkunov ni bila sposobna pospraviti pravna država je na našo srečo za njih poskrbela kriza. In jih je precej pometala dol iz lestvice najbogatejših.

Kdo potem :)? Komu bomo vzeli?

Prej, ko se bomo zavedli, da je rešitev je v nas samih, ne nekje zunaj, boljše bo. Ko bo zraven začela delovati še pravna država, ko bodo bogati le tisti, ki so si to zaslužili in ne tisti, ki so bili pri koritu in ko bodo bogati postali vzgled in motivacija za vse ostale in ne nekdo, ki mu je treba vse pobrati...takrat bo tudi boljše. Če ne prej se bomo tega pač zavedli, ko bomo v to prisiljeni, ko se bo sedanje stanje zrušilo samo vase in ko ne bo ostalotudi nobenega 1.200€/mesečno bogataša več.

Športniki in Promocija Slovenije

Mnogo je razlogov, da se nekdo začne ukvarjati s športom. Sproščanje odvečne energije. Zdravje. Boljše počutje. Privzgajanje delovnih navad in discipline. Užitek v določenem športu. Druženje z vrstniki in prijatelji. Samodokazovanje. In podobno... Bi rekel, da so to recimo glavni razlogi.

Kasneje lahko pride tudi razlog eksistence, ukvarjanje s športom, kot s poklicem, zaslužek, želja po slavi in osebnostni potrditvi.

Ampak nisem pa še nikoli slišal, da bi se kdo začel ukvarjati s športom zaradi promocije Slovenije ali zaradi drugih državljanov naše dežele... "Ati, ati.. jaz bi pa treniral nogomet, da bom lahko promoviral Slovenijo!". Halo?

"Toliko kot je XY (nogometaš, veslač, smučar, boksar, plavalec, atlet, tekač...) naredil za promocijo Slovenije niso naredili vsi politiki skupaj!!"

Bedarija. Cilji vsakega športnika so povsem njegovi osebni. Promocija Slovenije je samo stranski produkt. Na katerega se ponavadi spominja, ko športnik dejansko ni dovolj uspešen, da bi poskrbel sam zase in se na račun tega nadeja kakšne rente.

Seveda gre zgodba tudi v drugo smer. Tako ju tudi vsak uspeh ali neuspeh samo njegov lasten. Športnik ni nikomur nič dolžan. Trening, odrekanja in življenski slog so njegova lastna izbira in njegovi rezultati so rezultati njegovega dela in dela tistih, ki z njim sodelujejo. Ljudje, ki pri tem nimajo nič se pogosto počutijo poklicane, da pametujejo kaj in kako bi moral narediti drugače. Kaj JE zajebal. In kako SMO zmagali, kadar je športnik uspešen. Pa v resnici v nobenem primeru nimamo pri tem toliko kot je črnega za nohtom. Seveda je navijanje kul, ampak tisti nekdo, tega ne dela ne za državo ne za nas.

V četrtek deželni zbor avstrijske Koroške zahteval čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne Krško (NEK)

V soboto naš hišni zbor zahteval čimprejšnje zaprtje deželnega zbora avstrijske Koroške (DZAK).

O Rasizmu

Da še Zmrda pristavi svojih 5c na račun Boruta Pahorja in rasizma. V bistvu se niti nebi spuščal v izjavo Boruta Pahorja, ker nimam pojma zakaj, kako in iz kakšnega mišljenja in zgodovinskega ozadja je Borut rekel kar je rekel. Rad bi predvsem skritiziral sodobno zapohano politično korektno definicijo rasizma.

Le ta označi za rasizem vse kar diši na kakršnokoli omenjanje manjšin, deprilivigiranih, tujcev, alternativcev itd... Kar seveda ni res. Treba je ločiti rasizem in realizem. Seveda je od daleč, za tiste, ki nimajo stika z realnostjo, ampak sedijo na svojih rokah v teoretično demagoško akademskih sferah oboje isto. Če skozi dim filozofiranja nimaš stika z realnostjo seveda ne moreš vedeti kaj je realizem in ne vidiš razlike med obema pojmoma. Kot o konju in štetju njegovih zob.

V realnih konkretnih situacijah pa se je treba čisto racionalno odločiti ob upoštevanju konkretnih realnih posledic, ki jih neka odločitev ima. Sam sem sigurno proti kakršnikoli diskriminaciji kogarkoli na osebni ravni. To je preprosto bedarija, ki ne reši ničesar. Ko se gremo sistemske rešitve smo pa slovenci vedno bolj zapohani od papeža in ne znamo pomisliti nase. Da nas le nebi kdo drug še bolj zadimljen na svojih rokah v teoretično demagoško akademskih sferah sedeč osebek iz tujine slučajno označil za rasiste. Ali da kaj pač ne delamo OK. Že sam strah pred tem povzroča da smo bolj papžeki od papeža. Pa da ne bom tudi sam samo dimil recimo nekaj konkretnih primerov:

1. Romi na Dolenjskem. Domačini vedno rečejo kako lahko je filozofirati iz Ljubljane, naj se preselijo Ljubljančani dol in imajo za soseda nekoga, ki ne upošteva zakonov, krade, se vozi z neregistriranim avtom, izsiljuje okolico ipd. To je super primer trka realizma v filozofsko nakladanje. Ampak tako zadevo je treba reševati realno, ne pa s tem da se domačine označi za rasiste.

2. Ali pa multikulturnost v državi. Dejstvo je, da imajo države, ki so zelo multikulturne težave in napetosti med raličnimi kulturami. V Evropi recimo Francija in Nizozemska. To je dejstvo, to je realno stanje.

Nobeno sklicevanje na lepši boljši svet h kateremu je treba stremeti tega dejanskega stanja ne bo spremenilo, ker tako družba deluje, to je naravni proces sestavljanja tisočev majhnih osebnih interesov iz različnih okolji v enoto. Seveda se ni treba s tem sprijazniti in zadovoljiti. Seveda je treba načrtovati za boljši jutri. Ampak ne na račun zanikanja realnosti tukaj, danes. Ker na koncu, ko te realnost ujame, jo kasiraš z obrestmi.

Tole niti ni vezano strogo na rasizem, to se nanaša na karkoli kar se tiče regulacije delovanja neke družbe. Kot sem razložil že v prejšnji objavi...

O Državi Sloveniji, Politični Ureditvi In Ljudeh Nasploh

Že dalj časa razmišljam tej naši ljubi državi Sloveniji in njeni politiki. Zdi se, da gre vse narobe, da se korupcija in klientelizem zajedata v vse kar se v naši državi dogaja. Govori se o Sloveniji dveh nivojev, kjer za ene veljajo druga pravila kot za ostale. O mastnih provizijah, dogovorjenih poslih in po meri narejenih razpisih. Moj namen ni polemizirati ali je to res ali ne, ker tu niti ni dileme. Bom kasneje razložil zakaj. Moj namen je predstaviti enostavno rešitev, ki verjetno marsikomu ne bo všeč in se bo težko sprijaznil z njo. Ampak dejstvo je, da najbolj delujejo rešitve, ki upoštevajo dejansko stanje in ne nekega imaginarnega filozofskega stanja k kateremu naj bi človeštvo težilo. Realnost se da zanikati precej časa, ampak na koncu nas vedno ujame. Rešitev ni seveda nič novega...

...tako ljudje delujemo. To nam je v naravi. Vsaka regulacija družbe bi se morala najprej vprašati kaj je dejansko stanje. Zakaj so zadeve takšne kot so. Kaj je bistvo, kaj je tisto kar ljudi žene da se obnašajo tako kot se obnašajo. Šele ko to ugotovimo se lahko lotimo regulacije in sprejemanja zakonov. Najbolj bodo uspešni tisti, ki bodo naravno težnjo ljudi uporabili v svoj prid. Ki bodo naravni razvoj in gibanje zadev, človeških dejanj usmerili v cilj, ki ni v nasprotju z zakonitostmi družbe. Seveda tu ne govorim o tistih filozofskih zakonitostih, ki jih razni misleci radi izpostavljajo. Če odpremo vse zapore bodo šli vsi lopovi, ki so v njih ven in ne obratno, lopovi, ki so zunaj vanje. Ob sprejetju regulacije, ki nasprotuje naravnim zakonom človeštva se zgodil, da ljudje najdejo načine, kako to zaobiti in da so potrebni veliki napori, da se reguloacija upošteva. Oziroma, da se iznajdljivi, bolj povezani, bolj pogumni izmuznejo regulaciji, navadni ubogljivi državljani pa jo upoštevamo. In imamo takoj dve ravni.

..in kaj je dejansko stanje, ko pride do klientelizma? Ljudje smo socialna bitja, imamo prijatelje, imamo lastne interese... Da postavimo prijatelje in znance pred tujce nam je v naravi. Halo?! Seveda bom za posel rekel svojemu kolegu in ne nekomu, ki ga ne poznam. Halo, seveda bom prijatelju zrihtal, naredil uslugo, če mu jo lahko, nekomu, ki ga ne poznam pa ne. Seveda mi bo stanovanje prebelil Miha s katerim sva bila sošolca v osnovni, seveda bom avto kupil pri Matjažu, s katerim sva bila skupaj v srednji šoli, seveda se bom za borzne nasvete obrnil na Mateja... A je to narobe ali ne spet ni vprašanje, to je dejansko stanje. To stanje ni nič drugačno v državnem sektorju in v politiki kot v privatnem sektorju. Zakaj bi bilo, saj v obeh sektorjih nastopamo isti ljudje. Z eno pomembno razliko. S čigavim kurcem kdo opleta po koprivah. Celoten državni proračun, ves ves ves ves denar, ki je v njem je tam zato, ker smo ga tja plačali davkoplačevalci. Ta denar ni v lasti tistih, ki z njim upravljajo, njim ta denar ne prinese neposrednih koristi saj si z njim ne morejo osebno pomagati. Medtem, ko je denar v zasebnem sektorju točno v lasti tistih, ki z njim upravljajo. Kaj mi preprečuje, da mi Miha vseeno ne bo belil stanovanja? Samo to, da je mogoče 2x dražji kot Peter, ki ga prvič vidim. Da bom kupil avto pri Simonu in ne Matjažu? Samo to, da mi da Simon več popusta. V javnem sektorju pa ta varovalka odpade, ker denar dejansko "ni od nikogar". Z vidika denarja je dejansko vseeno ali dobi posel Simon ali Matjaž, zato je važno samo še kdo koga pozna. Šele tu pride do situacije, ko lahko z uslugo Matjažu od njega pridobimo protiuslugo v obliki XY. Ta protiusluga pa ni več neka imaginarna stvar ampak imam jaz od nje konkretne osebne koristi. Ali je to narobe? To je naravno stanje! Šele ko se bomo tega zavedli, bomo lahko poiskali ustrezno rešitev. Ali mislite, da tisti, ki dopoldan pripravljajo prirejene javne razpise popoldan kupujejo kruh tam kje je dražji ali tam kjer je cenejši? Verjetno tam kjer dobijo največ za svoj denar. Zakaj se to ne dogaja dopoldan? Ker denar ne gre iz njihovega žepa. Takrat lahko na plano pridejo tudi druge prioritete kot razna bolj ali manj bizarna filozofska prepričanja, scanje proti vetru iin spreminjanje sveta.

OK, seveda se tega ne da posplošiti na vse ljudi. Veliko ljudi v določenem položaju pač ne pozna nikogar, katermu bi lahko koristili ali pa je pravičnost premaga osebne interese. Veliko je odvisno tudi od kulture okolja in delovanja pravne države. Ampak še vedno je neke vrste korupcija naravno stanje. Ne govorim o vseh vrstah korupcija ampak le o zgoraj opisanem primeru. In kaj sedaj? Normalen odziv v Sloveniji je še več regulacije, kontrole, nadzora, novi zakoni v borbi propti temu pojavi, ki pa istočasno nastajajo v okolju, kjer je naravno stanje takšno kot sem ga opsal in kaj pride ven je že v osnovi vprašanje... da ne gremo naprej...

...pri nas obstaja prepričanje, da je država odgovorna za skoraj vse kar se v naši deželi dogaja. Poplave, potrese, zemeljske in snežne plazove, socialne težave ljudi, tv spored, medije, kolesarske čelade, vsebino polic v trgovinah... seznam je neskončen. Politika se te odgovornosti niti ne otepa, ker več kot je stvari za regulirati, bolj je politika potrebna, da debatira, se prepira, sprejema zakone, ustanavlja agencije in nadzornike, da regulira in se vtika v še en dodaten kos našega življenja. Ta občutek spodbujejo tudi mediji. Kolikokrat preberemo novice v smislu... zgodilo se je to in to, država pa nič. In to v situacijah, kjer država niti približno ni pristojna za reševanje zadev. Predvidevam, da je to velik ostanek nađega prejšnjega režima kjer je bila država res tista mati, ki je poskrbela za vse in si lahko vso lastno odgovornost preložil nanjo. Če nisi imel pravic, zakaj bi imel odgovornost.

Kaj je torej rešitev? Enostavna, najbolj enostavna od vseh je, da se državo na čim več področjih odrine čim dlje od vreče denarja, ki ni od nikogar. In da je ta vreča čim manjša. Da ima država čim manj pristojnosti in da skrbi res samo za področja, kjer ni mogoče, da zanje skrbimo sami. Naravnega stanja ne bomo mogli spremeniti, lahko pa naredimo tako, da do situacije, ko se zadeva "naravno" odvije čim manjkrat pride. Da če hočemo opletati po kopriva moramo v roe vzeti svojega. Da je država čim manjkrat v poziciji, da odloča, da razporeja naš denar. Seveda ima ta rešitev za masikoga neoliberalen prizvok :) ampak povem vam, takšno je naravno stanje.